TIPI KRIVOLOVA

Nevarna pot ptic selivk

Na milijone ptic se vsako leto odpravi na zahtevno in dolgo pot v toplejše, s hrano bogatejše kraje. Vendar se za mnoge ptice selivke njihova pot ne konča v Afriki, kjer bi lahko preživele zimo, oziroma nekje v Evropi, kjer bi lahko vzredile svoj zarod. Mnoge namreč končajo pod streli divjih lovcev, ujete v nezakonito postavljenih mrežah ali na drugačne nezakonite načine.

Nezakonit lov na ptice pri nas?!

Doslej smo domnevali, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. Ugotavljamo, da je kriminala nad pticami tudi pri nas bistveno več, kot smo verjeli doslej.

Obseg nezakonitega lova

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000–49.000 ptic.

Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice itd. (10.000–26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4.000–23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150–500 osebkov). Ocenjujemo, da je letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih 34.000–172.000 ptic.

Prenesite Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za obdobje 2000–2018.

Prenesite Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za obdobje 2000–2019.

Doslej smo domnevali, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. Po samo šestih mesecih zbiranja podatkov smo ugotovili, da je kriminala nad pticami tudi pri nas bistveno več, kot smo verjeli doslej.

Obseg nezakonitega lova

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 11.000–50.000 osebkov ptic: največ s strelnim orožjem (3.000–25.000), sledi lovljenje z ostalimi metodami (8.000–25.000 osebkov) in zastrupljanje (100–500 osebkov). Ocenjujemo, da je letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih 41.000–205.000 osebkov ptic.

Nezakonito zadrževanje in trgovina s pticami
Ptice iz narave v kletki

Kaj je nezakonito zadrževanje in trgovina s pticami?

V to kategorijo smo vključili primere, v katerih posamezniki nezakonito zadržujejo ptice v ujetništvu, ter tudi primere nezakonite trgovine s pticami. Kategorija vključuje tudi primere, ko se v Sloveniji ujete ptice izvozijo iz države, ter primere, ko se ptice nezakonito uvozijo v našo državo. Vključeni so živi in mrtvi osebki, njihovi preparati ali deli teles ter jajca.

V obdobju 2000–2019 smo zabeležili 145 primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami; od tega v letu 2019 60 primerov. Skupno je bilo v tem obdobju nezakonito zadrževanih najmanj 120– 140 osebkov, ki so pripadali 26 vrstam.

Na Inšpekcijo RS za okolje in prostor smo v letu 2019 poslali 11 prijav nezakonitega zadrževanja ptic v ujetništvu, ukrepali so v dveh primerih, kjer je bilo kršiteljem izdano obvestilo o prekršku. Prav tako smo podali pet prijav na policijo, kjer so uspešno ukrepali v dveh primerih, trije primeri pa so še v postopku reševanja.

V večini primerov gre za nezakonito zadrževanje živih ptic pevk (lišček Carduelis carduelis, kalin Pyrrhula pyrrhula, zelenec Chloris chloris, domači vrabec). Posamezniki te vrste uporabljajo za gojenje in križanje s kanarčki Serinus spp. ter drugimi sorodnimi vrstami za izboljšanje genetskega materiala že gojenih osebkov. Prav tako je uvoz in izvoz ptic osredotočen na ptice pevke. V teh primerih gre za nezakonito trgovanje med posameznimi gojitelji ptic.

Med žrtvami nezakonitega zadrževanja (29 primerov) so bili tudi:

  • veliki skovik (en osebek),
  • velika uharica (dva osebka),
  • lesna sova (pet osebkov),
  • kanja (štirje osebki),
  • sokol selec (en osebek),
  • kragulj (štirje osebki),
  • krokar (devet osebkov),
  • šoja (en osebek),
  • in turška grlica (štirje osebki).

Prodaja preparatov zavarovanih vrst ptic

Med zabeleženimi primeri je bilo tudi 32 primerov nezakonite prodaje prepariranih zavarovanih vrst ptic. Nezakonito je bilo tako prodanih 65 primerkov preparatov, ki so pripadali 26 vrstam ptic. Najpogostejši nezakonito prodajani so bili preparati kanje (11 primerov), divjega petelina Tetrao urogallus (devet primerov), lesne sove (pet primerov), liske Fulica atra (štirje primeri), kragulja (trije primeri) in sive čaplje (trije primeri).

sokol postovka
Nezakonito zadrževanje sokola vrste postovka.

Nezakonit lov ptic s strelnim orožjem
rentgenska fotografija jastreba
Beloglavi jastreb z izstrelkom v peruti. (foto: PMS)

Kaj je nezakonit lov s strelnim orožjem?

V kategorijo nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem smo uvrstili vse oblike nezakonitega ubijanja in pohabljanja ptic s strelnim orožjem. Vključuje vsakršno streljanje zavarovanih vrst ptic; za ptice, ki so zakonsko opredeljene kot divjad, pa to vključuje lov v času, ko ta ni dovoljen, lov na nedovoljen način, lov v številčnosti nad predpisanimi lovnimi kvotami, lov na območjih, kjer je lov prepovedan, ali lov, ki ga izvaja oseba, ki ni registrirana kot lovec oz. nima izdanega veljavnega lovskega dovoljenja. Upoštevali smo tudi primere nezakonitega streljanja na ptico, kjer ni podatka, ali je bila ptica zadeta.

V obdobju od leta 2000 smo zabeležili 102 primera nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem. V teh primerih je bilo nezakonito ubitih 192–490 osebkov ptic, ki so pripadali 39 vrstam. Od tega je pet vrst (fazan, mlakarica, sraka, siva vrana in šoja) lovna divjad, vendar so bile lovljene ali ubite zunaj lovnih dob, določenih z uredbo. Druge prizadete vrste so po slovenski zakonodaji zavarovane.

Na policijo smo v letu 2019 podali osem prijav nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem, kjer so ukrepali v šestih primerih, dva primera pa sta še v postopku reševanja. Na Inšpektorat za okolje in prostor smo poslali dve prijavi, v postopku reševanja je ena prijava.

Žrtve nezakonitega lova s strelnim orožjem so bile pogosto ribojede vrste ptic. Ocenjujemo, da je bilo nezakonito ubitih 43–257 osebkov teh vrst. Tako smo na območju nekaterih večjih ribogojnic na severovzhodu Slovenije ugotovili, da je bilo ubitih več sivih čapelj Ardea cinerea (135 osebkov), med žrtvami pa je bilo tudi več deset osebkov velike bele čaplje Ardea alba. Med pogostimi žrtvami nezakonitega lova so tudi kormorani Phalacrocorax carbo (28 ubitih osebkov).

Med ujedami smo zabeležili nezakonito ubite osebke vrst:

  • beloglavi jastreb Gyps fulvus (dva osebka),
  • planinski orel Aquila chrysaetos (dva osebka) ,
  • rjavi lunj Circus aeruginosus (en osebek),
  • skobec Accipiter nisus (en osebek),
  • kanja Buteo buteo (šest osebkov),
  • postovka Falco tinnunculus (dva osebka),
  • in sokol selec Falco peregrinus (dva osebka).

Pri sovah smo v skupno šestih primerih zabeležili šest nezakonito ubitih osebkov, ki so pripadali trem različnim vrstam:

  • mala uharica Asio otus (dva osebka),
  • lesna sova Strix aluco (en osebek),
  • in velika uharica Bubo bubo (trije osebki).

RENTGENSKO SLIKANJE PTIČJIH KADAVROV KOT METODA ODKRIVANJA NEZAKONITEGA LOVA

S Prirodoslovnim muzejem Slovenije smo novembra 2018 v okviru projekta podpisali dogovor o sistematičnem zbiranju in skeniranju kadavrov ptic zavarovanih vrst. Namen sodelovanja je ugotoviti, koliko zavarovanih vrst ptic je v Sloveniji nezakonito ubitih s strelnim orožjem. Nezakonit lov v praksi težko odkrijemo, saj se sledi v naravi zelo hitro zabrišejo. Najbolj zanesljiva metoda dokazovanja je rentgensko slikanje ptičjih kadavrov.

V februarju 2018 smo rentgensko skeniranje opravili skupaj s sodelavci Policije, Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, Klinika za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 115 kadavrov ptic, ki so pripadale 31 zavarovanim vrstam in so bile v muzeju zbrane med letoma 2001 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da je bilo nezakonito ustreljenih 11 ptic, ki so pripadale osmim vrstam: veliki žagar Mergus merganser, beloglavi jastreb Gyps fulvus, planinski orel, kanja, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala uharica, sokol selec in krokar Corvus corax.

Nezakonit lov s strelnim orožjem v praksi zelo težko odkrijemo, saj se sledi v naravi zelo hitro zabrišejo. Zato smo tudi v letu 2019 v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije sistematično zbirali kadavre najdenih zavarovanih vrst ptic. Zbrane kadavre smo nato rentgensko skenirali. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 85 kadavrov, ki so pripadali 44 zavarovanim vrstam ptic. Nezakonito sta bila ustreljena dva osebka (2,4 %) dveh različnih vrst ptic: rumenonogi galeb Larus michahellis in krokar Corvus corax. Rumenonogi galeb je bil nezakonito ustreljen na območju Fiese pri Piranu, krokar pa v bližini Bevk na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je za zbiranje in shranjevanje kadavrov zavarovanih vrst ptic pristojen Prirodoslovni muzej Slovenije, ki prav tako hrani in skrbi za nacionalno zbirko ptic. Kadaver mrtve ptice lahko pomeni odličen vir najrazličnejših informacij, med drugim nam lahko pomaga pri odkrivanju nezakonitega lova na zavarovane vrste ptic.

kanja rentgen
RTG slika kanje (Buteo buteo) z vidnimi šibrami v telesu.

Med zabeleženimi primeri v letu 2019 je tudi 12 primerov streljanja ptic z zračno puško. Med žrtvami je bilo 14 ptic, ki so pripadale deset vrstam: domači golob, turška grlica Streptopelia decaocto, siva čaplja, kanja, kavka Corvus monedula, siva vrana, kos Turdus merula, taščica Erithacus rubecula, domači vrabec Passer domesticus in ščinkavec Fringilla coelebs. Primeri so bili potrjeni s pomočjo rentgenskega slikanja kadavrov oziroma živih osebkov ptic, saj je nekaj osebkov zaradi strelnih ran potrebovalo veterinarsko pomoč.

Nezakonit lov tudi na zavarovanih območjih

Nezakonito streljanje na zavarovane vrste ptic smo zabeležili tudi na območjih, kjer je lov prepovedan (šest primerov). V Naravnem rezervatu Iški morost smo zabeležili tri primere, v Naravnem rezervatu Ribniki Draga pri Igu dva primera, na Naravnem spomeniku Ljubljanica pa en primer. Na vseh treh območjih je lov ptic izrecno prepovedan (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS 2008 z vsemi spremembami).

Nezakonito streljanje na območjih, kjer je lov ptic omejen, smo zabeležili v devetih primerih, vse na zadrževalniku Medvedce: enkrat v septembru in petkrat v oktobru 2015 ter dvakrat v septembru 2016, ko so bile za prepovedan lov osebe tudi oglobljene.

V letu 2019 smo zabeležili tudi štiri primere nezakonitega streljanja in vznemirjanja zavarovanih vrst ptic na območjih, zavarovanih z odloki: v Notranjskem regijskem parku, na Naravnem spomeniku Ljubljanica, na zadrževalniku Medvedce in na Radenskem polju.

Oteženo odkrivanje primerov

Primeri nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji, zato je njihovo odkrivanje oteženo. Prav tako pogosto takšna dejanja med ljudmi še vedno niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Zato veliko primerov nezakonitega lova s strelnim orožjem ostane neopaženih oziroma nezaznanih, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je število nezakonito ustreljenih in ubitih ptic večje.


Nezakonit transport ptic preko Slovenije
škatla s kadavri ptic pevk
V škatli je bilo več kot 80 osebkov ptic, večinoma bele pastirice. (foto: TZ)

Kaj je nezakonit transport ptic? Tihotapljenje ptic pevk je v Evropi velik naravovarstveni problem. Gre za organizirano obliko kriminala, katerega dejavnost je osredotočena predvsem na jugovzhodno in srednjo Evropo. Slovenija je poleg Hrvaške in Madžarske ena glavnih tranzitnih držav, prek katere je na italijanski črni trg letno prepeljanih več deset tisoč živih ali mrtvih ptic. Pri tem ne gre za trofejni lov, pač pa so ulovljeni osebki namenjeni nadaljnji prodaji restavracijam.

V obdobju 2000–2019 smo zabeležili 68 primerov nezakonitega transporta ptic prek državnih meja Republike Slovenije. Skupno je bilo v teh primerih prepeljanih 31.222 osebkov, ki so pripadali najmanj 66 vrstam. Velika večina zaseženih ptic je pripadala vrstam, ki so zavarovane s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) in z zakonodajo Republike Slovenije s področja varstva prostoživečih živalskih vrst.

V letu 2019 smo zabeležili en primer poskusa nezakonitega transporta ptic prek Slovenije. Zaseženih je bilo 7 kg oziroma 250 osebkov zavarovane vrste poljski škrjanec Alauda arvensis.

Slovenija – tranzitna država tihotapcev ptic

Čez Slovenijo nezakonito prevažajo zavarovane vrste ptic posamezniki, ki ptice lovijo v tujini (v državah JV Evrope: Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija …) in jih nato prepeljejo v drugo državo, največkrat Italijo in Malto. Število zabeleženih primerov tihotapljenja ptic se je od leta 2013 zmanjšalo. Najverjetnejši razlog za takšno stanje je, da slovensko-hrvaška meja od 1. julija 2013 ni več zunanja meja Evropske unije in se posledično na njej carinski nadzor ne opravlja več. Zato natančna razsežnost tihotapljenja ptic v zadnjih letih ni znana, vendar zabeleženi primeri v letu 2018 in 2019 kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Glede na dostopne podatke ter dejstvo, da je na mejah letno prestreženih le od 1–5 % tihotapcev ptic, ocenjujemo, da je v enem letu prek Slovenije pretihotapljenih 34.000–172.000 osebkov ptic.

karta mejnih prehodov primeri
Mejni prehodi in posamezne lokacije po Sloveniji, na katerih so bile v obdobju 2000–2019 zasežene pošiljke z mrtvimi pticami, namenjene na italijanski črni trg

Ključno je sodelovanje med pristojnimi organi

Za uspešno odkrivanje primerov tihotapljenja ptic je ključno sodelovanje ter medsebojno obveščanje med pristojnimi organi (policija, carina, tožilstvo) in strokovnjaki. Pri obravnavanju primerov je namreč ključna tudi pravilna določitev vrste zaseženih ptic, saj je status zavarovanih vrst bistven za uvedbo nadaljnjih postopkov (uvedba prekrškovnega ali kazenskega postopka).


Nezakonit lov ptic z drugimi metodami
Past za lov ujed
Past za lov ujed z živo vabo (golob).

Kaj je nezakonit lov ptic z drugimi metodami?
Nezakonit lov ptic z drugimi metodami vključuje vse oblike nezakonitega odvzemanja živih ptic iz narave zaradi njihovega zadrževanja v ujetništvu, nezakonite prodaje ali ubijanja. Vključuje vse načine lova, razen lova s strelnim orožjem: s pastmi, mrežami, limanicami… V to kategorijo smo vključili tudi odvzemanje jajc in mladičev ter uničevanje aktivnih gnezd.

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 96 primerov nezakonitega lova ptic z drugimi metodami, v katerih je bilo iz narave odvzetih vsaj 1400 osebkov, ki so pripadali 21 vrstam.

V letu 2019 smo na pristojno Inšpekcijo RS za okolje in prostor poslali 15 prijav zoper posameznike, ki so nezakonito lovili (s pastmi, mrežami in na limanice) zavarovane vrste ptic. Inšpekcija se je na naše prijave odzvala z ukrepanjem v pet primerih. Prav tako smo podali dve prijavi na policijo, kjer so ukrepali v enem primeru.

Lov ptic pevk

Najpogostejše žrtve nezakonitega lova z drugimi metodami v Sloveniji so ptice pevke (Passeriformes). Lov ptic poteka na različne načine: z živolovnimi pastmi, z mrežami in na limanice.

Trenutno imamo podatke za vsaj 25 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z nezakonitim lovom ptic pevk. Ugotavljamo, da je lov na ptice pevke v Sloveniji zelo razširjen predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. V Osrednjeslovenski regiji nam je poznanih osem posameznikov. Veliko intenzivnost nezakonitega lova ptic pevk smo zabeležili tudi v zahodnem delu Slovenije (17 primerov). Domnevamo, da so tam ta sporna ravnanja spodbujena s strani italijanskega črnega trga ter tudi z ukinitvijo mejnih kontrol na meji z Italijo.

Lov ujed s pastmi

Ugotavljamo, da je v Sloveniji razširjen tudi lov ujed s pastmi. Večina pasti je narejenih za lov na živo vabo, ki so navadno golobi Columba spp. ali gojeni osebki prepelic Coturnix spp. Največ ujed polovijo rejci in prodajalci golobov, prodanih je najmanj 20 pasti na leto17. V obdobju od leta 2000 smo zabeležili štiri prodajalce pasti za lov na ujede ter 17 primerov nastavljenih pasti za lov na kanje, krokarja, sokola selca in kragulja Accipiter gentilis. Čeprav poteka lov na ujede v manjšem obsegu v primerjavi z lovom na ptice pevke, je glede na varstveni status in biologijo prizadetih vrst precej problematičen. Za zdaj lahko podamo samo grobo oceno, da v Sloveniji s takšnimi pastmi ujamejo 10–200 osebkov ujed na leto.

Izjemno problematično je tudi nastavljanje pasti, imenovane »skobec«. To je železna past, ki z močnimi čeljustmi, na katerih so nanizani ostri zobci, zagrabi žival in jo bodisi ubije bodisi huje poškoduje. Takšen primer se je zgodil decembra 2019 na območju Gorenjske, kjer je neznanec nastavil takšno past. Vanjo se je ujela kanja, ki pa so jo morali zaradi hudih poškodb (zlomov) nog uspavati. Podoben primer se je zgodil tudi leta 2014, ko se je v past ujela bela štorklja, ki so jo morali ravno tako zaradi hudih poškodb nog uspavati.

Uničevanje jajc in gnezd laboda grbca

Zaznali smo tudi problematiko uničevanja jajc laboda grbca Cygnus olor. Odkrili smo sedem primerov, v katerih so posamezniki uničili jajca ali pobili mladiče v gnezdu. Leta 2017 je neznanec ob Ljubljanici na gnezdu pobil par odraslih labodov v času gnezditve ter razbil jajca v njunem gnezdu. Posamezni primeri uničenja jajc ali izginjanja mladičev se pojavljajo predvsem tam, kjer so gnezda laboda grbca laže dostopna.

Uničevanje lastovičjih gnezd

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 23 primerov nezakonitega odstranjevanja gnezd mestnih lastovk Delichon urbicum. Prizadetih je bilo vsaj 840 gnezd. V letu 2019 smo zabeležili 11 primerov nezakonitega odstranjevanja gnezd, v katerih je bilo prizadetih vsaj 145 gnezd mestnih lastovk.

Na osnovi teh podatkov ocenjujemo, da je v Sloveniji v času gnezdilne sezone uničenih med 50 in 250 gnezd na leto, glavne žrtve pa so predvsem jajca in mladiči v gnezdih. Posledično je tako prizadetih 200–1.000 osebkov mestnih lastovk.

Doslej smo vsak novejši primer prijavili na Inšpektorat RS za okolje in prostor – skupaj smo podali 12 prijav zoper posameznike, ki so namerno uničili aktivna gnezda mestnih lastovk. Inšpekcija je ukrepala v štirih primerih.

Naravna gnezdišča mestnih lastovk so skalni previsi. A vendar se je vrsta v 19. in 20. stoletju preusmerila v gnezdenje na umetnih strukturah v vaseh in mestih, kjer gnezdijo posamezno ali v skupinah na stanovanjskih hišah (pod napuščem strehe, v kotu okna, pod balkonom) ali kolonijsko na nekaterih stolpnicah v mestih in na velikih stavbah (npr. gasilski domovi, gospodarska poslopja, večstanovanjske stavbe).18 Lastniki stavb želijo odstraniti njihova gnezda, ker jih motijo iztrebki mladičev, ki se nabirajo pod njihovimi gnezdi. Rešitev za ta problem je zelo enostavna, saj lahko pod gnezdo namestimo varovalno polico, ki bo prestrezala njihove iztrebke. Zaradi zaščite gnezda in mladičev pred plenilci priporočamo, da je polica nameščena vsaj 80 cm pod gnezdo.


Zastrupljanje ptic
zastrupljena ujeda
Eden izmed najdenih poginulih rjavih lunjev najdenih na polju, kjer je bila nastavljena zastrupljena vaba (verjetno namenjena lisicam) (foto: MG).

Kaj je zastrupljanje ptic?

Zastrupljanje ptic vključuje (1) namerno nastavljanje strupov z namenom ubijanja določenih vrst ptic, (2) neciljno zastrupljanje, kadar je strup nastavljen drugim vrstam, npr. zverem, (3) nenamerno zastrupljanje kot posledica sicer zakonite uporabe fitofarmacevtskih sredstev in rodenticidov in (4) zaužitje strupov, neustrezno odvrženih v okolje.

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 17 primerov zastrupljanja ptic, v katerih je poginilo najmanj 293 osebkov, ki so pripadali 13 vrstam.

Najbolj množično zastrupitev ptic smo zabeležili aprila 2018, ko je na območju Ptujskega jezera poginilo 167 rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus in pet osebkov nedoločenih vrst ujed. V manjšem obsegu se je zastrupitev rečnih galebov na isti lokaciji ponovila tudi aprila 2019 (vsaj 25 najdenih osebkov). Kljub preiskavam in vključenosti pristojnih inštitucij vzroki zastrupitve niso bili odkriti.

Leta 2015 je prišlo do neciljnega zastrupljanja zavarovanih ptic na območju SPA Črete pri Slovenski Bistrici (Natura 2000), natančneje na njivah južno od Pragerskega v neposredni bližini zadrževalnika Medvedce. Zaradi zastrupitve je poginilo pet rjavih lunjev in en krokar. Vse najdene mrtve ptice so se prehranjevale s truplom lisice Vulpes vulpes, saj so imele okrvavljene kljune. Glede na dejstvo, da so bila vsa trupla ptic najdena le nekaj metrov od trupla lisice, sklepamo, da je bila lisica zastrupljena z močnim in hitro učinkujočim strupom.

Med žrtvami nezakonitega zadrževanja (29 primerov) so bili tudi:

  • bela štorklja Ciconia ciconia (en osebek),
  • kozača Strix uralensis (en osebek),
  • kanja (en osebek),
  • brglez Sitta europaea (en osebek),
  • in kos (trije osebki).

NEZAKONITO ZADRŽEVANJE IN TRGOVINA S PTICAMI

Kaj je nezakonito zadrževanje in trgovina s pticami?

V to kategorijo smo vključili primere, v katerih posamezniki nezakonito zadržujejo ptice v ujetništvu, ter tudi primere nezakonite trgovine s pticami. Kategorija vključuje tudi primere, ko se v Sloveniji ujete ptice izvozijo iz države, ter primere, ko se ptice nezakonito uvozijo v našo državo. Vključeni so živi in mrtvi osebki, njihovi preparati ali deli teles ter jajca.

V obdobju 2000–2019 smo zabeležili 145 primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami; od tega v letu 2019 60 primerov. Skupno je bilo v tem obdobju nezakonito zadrževanih najmanj 120– 140 osebkov, ki so pripadali 26 vrstam.

Na Inšpekcijo RS za okolje in prostor smo v letu 2019 poslali 11 prijav nezakonitega zadrževanja ptic v ujetništvu, ukrepali so v dveh primerih, kjer je bilo kršiteljem izdano obvestilo o prekršku. Prav tako smo podali pet prijav na policijo, kjer so uspešno ukrepali v dveh primerih, trije primeri pa so še v postopku reševanja.

V večini primerov gre za nezakonito zadrževanje živih ptic pevk (lišček Carduelis carduelis, kalin Pyrrhula pyrrhula, zelenec Chloris chloris, domači vrabec). Posamezniki te vrste uporabljajo za gojenje in križanje s kanarčki Serinus spp. ter drugimi sorodnimi vrstami za izboljšanje genetskega materiala že gojenih osebkov. Prav tako je uvoz in izvoz ptic osredotočen na ptice pevke. V teh primerih gre za nezakonito trgovanje med posameznimi gojitelji ptic.

Med žrtvami nezakonitega zadrževanja (29 primerov) so bili tudi:

  • veliki skovik (en osebek),
  • velika uharica (dva osebka),
  • lesna sova (pet osebkov),
  • kanja (štirje osebki),
  • sokol selec (en osebek),
  • kragulj (štirje osebki),
  • krokar (devet osebkov),
  • šoja (en osebek),
  • in turška grlica (štirje osebki).

Prodaja preparatov zavarovanih vrst ptic

Med zabeleženimi primeri je bilo tudi 32 primerov nezakonite prodaje prepariranih zavarovanih vrst ptic. Nezakonito je bilo tako prodanih 65 primerkov preparatov, ki so pripadali 26 vrstam ptic. Najpogostejši nezakonito prodajani so bili preparati kanje (11 primerov), divjega petelina Tetrao urogallus (devet primerov), lesne sove (pet primerov), liske Fulica atra (štirje primeri), kragulja (trije primeri) in sive čaplje (trije primeri).

postovka v kletki
Postovka v kletki.
lesna sova v kletki
Lesna sova v nezakonitem ujetništvu.
ptica pevka v kletki
Ptica pevka v kletki.

Nezakonit lov ptic s strelnim orožjem

Kaj je nezakonit lov s strelnim orožjem?

V kategorijo nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem smo uvrstili vse oblike nezakonitega ubijanja in pohabljanja ptic s strelnim orožjem. Vključuje vsakršno streljanje zavarovanih vrst ptic; za ptice, ki so zakonsko opredeljene kot divjad, pa to vključuje lov v času, ko ta ni dovoljen, lov na nedovoljen način, lov v številčnosti nad predpisanimi lovnimi kvotami, lov na območjih, kjer je lov prepovedan, ali lov, ki ga izvaja oseba, ki ni registrirana kot lovec oz. nima izdanega veljavnega lovskega dovoljenja. Upoštevali smo tudi primere nezakonitega streljanja na ptico, kjer ni podatka, ali je bila ptica zadeta.

V obdobju od leta 2000 smo zabeležili 102 primera nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem. V teh primerih je bilo nezakonito ubitih 192–490 osebkov ptic, ki so pripadali 39 vrstam. Od tega je pet vrst (fazan, mlakarica, sraka, siva vrana in šoja) lovna divjad, vendar so bile lovljene ali ubite zunaj lovnih dob, določenih z uredbo. Druge prizadete vrste so po slovenski zakonodaji zavarovane.

Na policijo smo v letu 2019 podali osem prijav nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem, kjer so ukrepali v šestih primerih, dva primera pa sta še v postopku reševanja. Na Inšpektorat za okolje in prostor smo poslali dve prijavi, v postopku reševanja je ena prijava.

Žrtve nezakonitega lova s strelnim orožjem so bile pogosto ribojede vrste ptic. Ocenjujemo, da je bilo nezakonito ubitih 43–257 osebkov teh vrst. Tako smo na območju nekaterih večjih ribogojnic na severovzhodu Slovenije ugotovili, da je bilo ubitih več sivih čapelj Ardea cinerea (135 osebkov), med žrtvami pa je bilo tudi več deset osebkov velike bele čaplje Ardea alba. Med pogostimi žrtvami nezakonitega lova so tudi kormorani Phalacrocorax carbo (28 ubitih osebkov).

Med ujedami smo zabeležili nezakonito ubite osebke vrst:

  • beloglavi jastreb Gyps fulvus (dva osebka),
  • planinski orel Aquila chrysaetos (dva osebka) ,
  • rjavi lunj Circus aeruginosus (en osebek),
  • skobec Accipiter nisus (en osebek),
  • kanja Buteo buteo (šest osebkov),
  • postovka Falco tinnunculus (dva osebka),
  • in sokol selec Falco peregrinus (dva osebka).

Pri sovah smo v skupno šestih primerih zabeležili šest nezakonito ubitih osebkov, ki so pripadali trem različnim vrstam:

  • mala uharica Asio otus (dva osebka),
  • lesna sova Strix aluco (en osebek),
  • in velika uharica Bubo bubo (trije osebki).

RENTGENSKO SLIKANJE PTIČJIH KADAVROV KOT METODA ODKRIVANJA NEZAKONITEGA LOVA

S Prirodoslovnim muzejem Slovenije smo novembra 2018 v okviru projekta podpisali dogovor o sistematičnem zbiranju in skeniranju kadavrov ptic zavarovanih vrst. Namen sodelovanja je ugotoviti, koliko zavarovanih vrst ptic je v Sloveniji nezakonito ubitih s strelnim orožjem. Nezakonit lov v praksi težko odkrijemo, saj se sledi v naravi zelo hitro zabrišejo. Najbolj zanesljiva metoda dokazovanja je rentgensko slikanje ptičjih kadavrov.

V februarju 2018 smo rentgensko skeniranje opravili skupaj s sodelavci Policije, Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, Klinika za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 115 kadavrov ptic, ki so pripadale 31 zavarovanim vrstam in so bile v muzeju zbrane med letoma 2001 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da je bilo nezakonito ustreljenih 11 ptic, ki so pripadale osmim vrstam: veliki žagar Mergus merganser, beloglavi jastreb Gyps fulvus, planinski orel, kanja, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala uharica, sokol selec in krokar Corvus corax.

Nezakonit lov s strelnim orožjem v praksi zelo težko odkrijemo, saj se sledi v naravi zelo hitro zabrišejo. Zato smo tudi v letu 2019 v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije sistematično zbirali kadavre najdenih zavarovanih vrst ptic. Zbrane kadavre smo nato rentgensko skenirali. Skupno je bilo rentgensko pregledanih 85 kadavrov, ki so pripadali 44 zavarovanim vrstam ptic. Nezakonito sta bila ustreljena dva osebka (2,4 %) dveh različnih vrst ptic: rumenonogi galeb Larus michahellis in krokar Corvus corax. Rumenonogi galeb je bil nezakonito ustreljen na območju Fiese pri Piranu, krokar pa v bližini Bevk na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje.

kanja rentgen
RTG slika kanje (Buteo buteo) z vidnimi šibrami v telesu.
Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je za zbiranje in shranjevanje kadavrov zavarovanih vrst ptic pristojen Prirodoslovni muzej Slovenije, ki prav tako hrani in skrbi za nacionalno zbirko ptic. Kadaver mrtve ptice lahko pomeni odličen vir najrazličnejših informacij, med drugim nam lahko pomaga pri odkrivanju nezakonitega lova na zavarovane vrste ptic.

Med zabeleženimi primeri v letu 2019 je tudi 12 primerov streljanja ptic z zračno puško. Med žrtvami je bilo 14 ptic, ki so pripadale deset vrstam: domači golob, turška grlica Streptopelia decaocto, siva čaplja, kanja, kavka Corvus monedula, siva vrana, kos Turdus merula, taščica Erithacus rubecula, domači vrabec Passer domesticus in ščinkavec Fringilla coelebs. Primeri so bili potrjeni s pomočjo rentgenskega slikanja kadavrov oziroma živih osebkov ptic, saj je nekaj osebkov zaradi strelnih ran potrebovalo veterinarsko pomoč.

Nezakonit lov tudi na zavarovanih območjih

Nezakonito streljanje na zavarovane vrste ptic smo zabeležili tudi na območjih, kjer je lov prepovedan (šest primerov). V Naravnem rezervatu Iški morost smo zabeležili tri primere, v Naravnem rezervatu Ribniki Draga pri Igu dva primera, na Naravnem spomeniku Ljubljanica pa en primer. Na vseh treh območjih je lov ptic izrecno prepovedan (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS 2008 z vsemi spremembami).

Nezakonito streljanje na območjih, kjer je lov ptic omejen, smo zabeležili v devetih primerih, vse na zadrževalniku Medvedce: enkrat v septembru in petkrat v oktobru 2015 ter dvakrat v septembru 2016, ko so bile za prepovedan lov osebe tudi oglobljene.

V letu 2019 smo zabeležili tudi štiri primere nezakonitega streljanja in vznemirjanja zavarovanih vrst ptic na območjih, zavarovanih z odloki: v Notranjskem regijskem parku, na Naravnem spomeniku Ljubljanica, na zadrževalniku Medvedce in na Radenskem polju.

Oteženo odkrivanje primerov

Primeri nezakonitega lova ptic s strelnim orožjem se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji, zato je njihovo odkrivanje oteženo. Prav tako pogosto takšna dejanja med ljudmi še vedno niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Zato veliko primerov nezakonitega lova s strelnim orožjem ostane neopaženih oziroma nezaznanih, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je število nezakonito ustreljenih in ubitih ptic večje.

rentgen slika jastreb
Beloglavi jastreb z izstrelkom v peruti. (foto: PMS)
ustreljeni sokol
Ustreljeni osebek sokola selca.
pohabljen kormoran
Kormoran z odstreljeno perutjo.
trupli ustreljenih čapelj
Trupli ustreljenih sive in velike bele čaplje.
ustreljena velika uharica
Ustreljena velika uharica.

NEZAKONIT TRANSPORT PTIC PREKO SLOVENIJE

Kaj je nezakonit transport ptic?

Tihotapljenje ptic pevk je v Evropi velik naravovarstveni problem. Gre za organizirano obliko kriminala, katerega dejavnost je osredotočena predvsem na jugovzhodno in srednjo Evropo. Slovenija je poleg Hrvaške in Madžarske ena glavnih tranzitnih držav, prek katere je na italijanski črni trg letno prepeljanih več deset tisoč živih ali mrtvih ptic. Pri tem ne gre za trofejni lov, pač pa so ulovljeni osebki namenjeni nadaljnji prodaji restavracijam.

V obdobju 2000–2019 smo zabeležili 68 primerov nezakonitega transporta ptic prek državnih meja Republike Slovenije. Skupno je bilo v teh primerih prepeljanih 31.222 osebkov, ki so pripadali najmanj 66 vrstam. Velika večina zaseženih ptic je pripadala vrstam, ki so zavarovane s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija) in z zakonodajo Republike Slovenije s področja varstva prostoživečih živalskih vrst.

V letu 2019 smo zabeležili en primer poskusa nezakonitega transporta ptic prek Slovenije. Zaseženih je bilo 7 kg oziroma 250 osebkov zavarovane vrste poljski škrjanec Alauda arvensis.

Slovenija – tranzitna država tihotapcev ptic

Čez Slovenijo nezakonito prevažajo zavarovane vrste ptic posamezniki, ki ptice lovijo v tujini (v državah JV Evrope: Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija …) in jih nato prepeljejo v drugo državo, največkrat Italijo in Malto. Število zabeleženih primerov tihotapljenja ptic se je od leta 2013 zmanjšalo. Najverjetnejši razlog za takšno stanje je, da slovensko-hrvaška meja od 1. julija 2013 ni več zunanja meja Evropske unije in se posledično na njej carinski nadzor ne opravlja več. Zato natančna razsežnost tihotapljenja ptic v zadnjih letih ni znana, vendar zabeleženi primeri v letu 2018 in 2019 kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Glede na dostopne podatke ter dejstvo, da je na mejah letno prestreženih le od 1–5 % tihotapcev ptic, ocenjujemo, da je v enem letu prek Slovenije pretihotapljenih 34.000–172.000 osebkov ptic.

karta mejnih prehodov primeri
Mejni prehodi in posamezne lokacije po Sloveniji, na katerih so bile v obdobju 2000–2019 zasežene pošiljke z mrtvimi pticami, namenjene na italijanski črni trg

Ključno je sodelovanje med pristojnimi organi

Za uspešno odkrivanje primerov tihotapljenja ptic je ključno sodelovanje ter medsebojno obveščanje med pristojnimi organi (policija, carina, tožilstvo) in strokovnjaki. Pri obravnavanju primerov je namreč ključna tudi pravilna določitev vrste zaseženih ptic, saj je status zavarovanih vrst bistven za uvedbo nadaljnjih postopkov (uvedba prekrškovnega ali kazenskega postopka).

tihotapljenje ptic
Tihotapljenje ptic pevk.
škatla s kadavri ptic pevk
V škatli je bilo več kot 80 osebkov ptic, večinoma bele pastirice. (foto: TZ)
tihotapljenje ptic
Nezakonit transport ptic pevk.

Nezakonit lov ptic z drugimi metodami

Kaj je nezakonit lov ptic z drugimi metodami?

Nezakonit lov ptic z drugimi metodami vključuje vse oblike nezakonitega odvzemanja živih ptic iz narave zaradi njihovega zadrževanja v ujetništvu, nezakonite prodaje ali ubijanja. Vključuje vse načine lova, razen lova s strelnim orožjem: s pastmi, mrežami, limanicami… V to kategorijo smo vključili tudi odvzemanje jajc in mladičev ter uničevanje aktivnih gnezd.

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 96 primerov nezakonitega lova ptic z drugimi metodami, v katerih je bilo iz narave odvzetih vsaj 1400 osebkov, ki so pripadali 21 vrstam.

V letu 2019 smo na pristojno Inšpekcijo RS za okolje in prostor poslali 15 prijav zoper posameznike, ki so nezakonito lovili (s pastmi, mrežami in na limanice) zavarovane vrste ptic. Inšpekcija se je na naše prijave odzvala z ukrepanjem v pet primerih. Prav tako smo podali dve prijavi na policijo, kjer so ukrepali v enem primeru.

Lov ptic pevk

Najpogostejše žrtve nezakonitega lova z drugimi metodami v Sloveniji so ptice pevke (Passeriformes). Lov ptic poteka na različne načine: z živolovnimi pastmi, z mrežami in na limanice.

Trenutno imamo podatke za vsaj 25 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z nezakonitim lovom ptic pevk. Ugotavljamo, da je lov na ptice pevke v Sloveniji zelo razširjen predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. V Osrednjeslovenski regiji nam je poznanih osem posameznikov. Veliko intenzivnost nezakonitega lova ptic pevk smo zabeležili tudi v zahodnem delu Slovenije (17 primerov). Domnevamo, da so tam ta sporna ravnanja spodbujena s strani italijanskega črnega trga ter tudi z ukinitvijo mejnih kontrol na meji z Italijo.

Lov ujed s pastmi

Ugotavljamo, da je v Sloveniji razširjen tudi lov ujed s pastmi. Večina pasti je narejenih za lov na živo vabo, ki so navadno golobi Columba spp. ali gojeni osebki prepelic Coturnix spp. Največ ujed polovijo rejci in prodajalci golobov, prodanih je najmanj 20 pasti na leto17. V obdobju od leta 2000 smo zabeležili štiri prodajalce pasti za lov na ujede ter 17 primerov nastavljenih pasti za lov na kanje, krokarja, sokola selca in kragulja Accipiter gentilis. Čeprav poteka lov na ujede v manjšem obsegu v primerjavi z lovom na ptice pevke, je glede na varstveni status in biologijo prizadetih vrst precej problematičen. Za zdaj lahko podamo samo grobo oceno, da v Sloveniji s takšnimi pastmi ujamejo 10–200 osebkov ujed na leto.

Izjemno problematično je tudi nastavljanje pasti, imenovane »skobec«. To je železna past, ki z močnimi čeljustmi, na katerih so nanizani ostri zobci, zagrabi žival in jo bodisi ubije bodisi huje poškoduje. Takšen primer se je zgodil decembra 2019 na območju Gorenjske, kjer je neznanec nastavil takšno past. Vanjo se je ujela kanja, ki pa so jo morali zaradi hudih poškodb (zlomov) nog uspavati. Podoben primer se je zgodil tudi leta 2014, ko se je v past ujela bela štorklja, ki so jo morali ravno tako zaradi hudih poškodb nog uspavati.

Uničevanje jajc in gnezd laboda grbca

Zaznali smo tudi problematiko uničevanja jajc laboda grbca Cygnus olor. Odkrili smo sedem primerov, v katerih so posamezniki uničili jajca ali pobili mladiče v gnezdu. Leta 2017 je neznanec ob Ljubljanici na gnezdu pobil par odraslih labodov v času gnezditve ter razbil jajca v njunem gnezdu. Posamezni primeri uničenja jajc ali izginjanja mladičev se pojavljajo predvsem tam, kjer so gnezda laboda grbca laže dostopna.

Uničevanje lastovičjih gnezd

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 23 primerov nezakonitega odstranjevanja gnezd mestnih lastovk Delichon urbicum. Prizadetih je bilo vsaj 840 gnezd. V letu 2019 smo zabeležili 11 primerov nezakonitega odstranjevanja gnezd, v katerih je bilo prizadetih vsaj 145 gnezd mestnih lastovk.

Na osnovi teh podatkov ocenjujemo, da je v Sloveniji v času gnezdilne sezone uničenih med 50 in 250 gnezd na leto, glavne žrtve pa so predvsem jajca in mladiči v gnezdih. Posledično je tako prizadetih 200–1.000 osebkov mestnih lastovk.

Doslej smo vsak novejši primer prijavili na Inšpektorat RS za okolje in prostor – skupaj smo podali 12 prijav zoper posameznike, ki so namerno uničili aktivna gnezda mestnih lastovk. Inšpekcija je ukrepala v štirih primerih.

Naravna gnezdišča mestnih lastovk so skalni previsi. A vendar se je vrsta v 19. in 20. stoletju preusmerila v gnezdenje na umetnih strukturah v vaseh in mestih, kjer gnezdijo posamezno ali v skupinah na stanovanjskih hišah (pod napuščem strehe, v kotu okna, pod balkonom) ali kolonijsko na nekaterih stolpnicah v mestih in na velikih stavbah (npr. gasilski domovi, gospodarska poslopja, večstanovanjske stavbe).18 Lastniki stavb želijo odstraniti njihova gnezda, ker jih motijo iztrebki mladičev, ki se nabirajo pod njihovimi gnezdi. Rešitev za ta problem je zelo enostavna, saj lahko pod gnezdo namestimo varovalno polico, ki bo prestrezala njihove iztrebke. Zaradi zaščite gnezda in mladičev pred plenilci priporočamo, da je polica nameščena vsaj 80 cm pod gnezdo.

past za pevke
Past za manjše ptice pevke.
past za lov ujed
Past za lov ujed z živo vabo (golob).

Zastrupljanje ptic

Kaj je zastrupljanje ptic?

Zastrupljanje ptic vključuje (1) namerno nastavljanje strupov z namenom ubijanja določenih vrst ptic, (2) neciljno zastrupljanje, kadar je strup nastavljen drugim vrstam, npr. zverem, (3) nenamerno zastrupljanje kot posledica sicer zakonite uporabe fitofarmacevtskih sredstev in rodenticidov in (4) zaužitje strupov, neustrezno odvrženih v okolje.

Za obdobje 2000–2019 smo zabeležili 17 primerov zastrupljanja ptic, v katerih je poginilo najmanj 293 osebkov, ki so pripadali 13 vrstam.

Najbolj množično zastrupitev ptic smo zabeležili aprila 2018, ko je na območju Ptujskega jezera poginilo 167 rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus in pet osebkov nedoločenih vrst ujed. V manjšem obsegu se je zastrupitev rečnih galebov na isti lokaciji ponovila tudi aprila 2019 (vsaj 25 najdenih osebkov). Kljub preiskavam in vključenosti pristojnih inštitucij vzroki zastrupitve niso bili odkriti.

Leta 2015 je prišlo do neciljnega zastrupljanja zavarovanih ptic na območju SPA Črete pri Slovenski Bistrici (Natura 2000), natančneje na njivah južno od Pragerskega v neposredni bližini zadrževalnika Medvedce. Zaradi zastrupitve je poginilo pet rjavih lunjev in en krokar. Vse najdene mrtve ptice so se prehranjevale s truplom lisice Vulpes vulpes, saj so imele okrvavljene kljune. Glede na dejstvo, da so bila vsa trupla ptic najdena le nekaj metrov od trupla lisice, sklepamo, da je bila lisica zastrupljena z močnim in hitro učinkujočim strupom.

Med žrtvami nezakonitega zadrževanja (29 primerov) so bili tudi:

  • bela štorklja Ciconia ciconia (en osebek),
  • kozača Strix uralensis (en osebek),
  • kanja (en osebek),
  • brglez Sitta europaea (en osebek),
  • in kos (trije osebki).
zastrupljen rjavi lunj
Zastrupljen rjavi lunj najden poleg zastrupljene lisice na njivi.
zastrupljeni rečni galeb
Zastrupljeni rečni galeb.